RAZVOJNA ANALITIČNA PSIHOTERAPIJA

Raziskovanje notranjega sveta je ključ za razumevanje bogate in zapletene človeške izkušnje.

Razvojno analitična psihoterapija temelji na spoznanjih o psihičnih procesih, ki smo jih pridobili v zgodnjem otroštvu v stikih s pomembnimi drugimi. Če so bile te izkušnje negativne, lahko neugodno obarvajo tako naše sedanje odnose z ljudmi kot tudi naše doživljanje sveta in sebe. Da bi zmanjšali vpliv preteklih izkušenj, se vračamo k njihovim izvorom, jim sledimo ter opažamo, kako se je oseba s časom spreminjala. Zavedanje samega sebe nudi potencial za bolj konstruktivno ravnanje v sedanjem življenju.

Pri tem je pomembno vedenje, da se ljudje svojega ravnanja in doživljanja v celoti ne zavedamo in da nam prav ta nezavedni del pogosto dela težave. Psihoterapevtska pomoč je usmerjena k odkrivanju, boljšemu razumevanju in zato tudi spreminjanju sebe in odnosov z najbližjimi drugimi.

Razvojno analitična psihoterapija je osnovana na spoznanjih, da je globoka in stalna sprememba v človekovi osebnosti možna v katerem koli življenjskem obdobju, vendar se morajo posamezniki za to resno in zavzeto odločiti. Tako kot mora otrok odrasti sam, starši pa ga lahko pri tem vzpodbujajo, usmerjajo in poskrbijo za ustrezne čustvene okoliščine, mora »preraščanje« otroških vzorcev v psihoterapevtskem procesu opraviti posameznik sam, psihoterapevt pa ta proces zgolj usmerja ter mu ponuja ustrezne okoliščine in spodbude za nove korake na področju osebnostne rasti.

Razvojna analitična psihoterapija povezuje koncepte klasične psihoanalize z odkritji, ki so znana pod imenom ego in self psihologija, s teorijo objektnih odnosov ter s spoznanji relacijske in razvojne psihologije.

Vključitev v individualno razvojno analitično psihoterapijo priporočam:

V različnih življenjskih krizah (problemi ob načrtovanju družine, poklicne kariere, problemi v partnerskih odnosih, ob ločitvi, izgubi, staranju…).
Ob čustvenih problemih kot je na primer doživljanje vznemirjenosti, tesnobnosti, strahu, pretirane žalosti, praznine, nekontroliranih čustvenih izzivih (jeza, bes, stres, ljubosumje, panika, zaskrbljenost, zavist idr.).
Ob občutkih manjvrednosti in zmanjšanju samospoštovanja.
Ob najrazličnejših zdravstvenih težavah, za katere zdravniki menijo, da samo zdravila niso dovolj in priporočajo spremembo življenjskega stila.
Tistim posameznikom, ki želijo narediti življenje polnejše in bolje izkoristiti svoje možnosti, pa sami ne najdejo odgovora.